Anksiozne motnje

ANKSIOZNA MOTNJABojazen in strah sta čustvi, ki sta vsem dobro poznana. Sta opozorilna signala, ki opozarjata na nevarnost, ki je lahko notranja ali zunanja. Bojazen se pojavi kot odgovor na grozečo nevarnost, ki je notranja, nejasna, neznana. Strah pa se pojavi takrat, ko je nevarnost zunanja, znana in jasna. Kako se bomo odzvali je odvisno od situacije in pomena, ki ga pripisujemo tej situaciji ter našim sposobnostim pri soočanju s problemi.

O anksiozni motnji govorimo tedaj, ko ni vzroka za anksioznost, pa se le-ta pojavlja. Odgovor na dražljaj je neustrezen tako po intenziteti kot po vztrajanju. Vpliva na posameznikovo vsakodnevno funkcioniranje. Stalno je prisoten pretiran strah, ki ni omejen na posebno zunanjo okoliščino. Obstaja več vrst anksioznih motenj npr. generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, fobije, ipd.

Anksioznost vpliva na proces mišljenja in na doživljanje časa in prostora, na prepoznavanje ljudi in interpretiranje dogodkov. Zaradi distorzij je učenje moteno, koncentracija je lahko znižana, nastajajo motnje v spominjanju.  O motnji lahko govorimo tedaj, ko so simptomi prisotni več tednov, mesecev.

Razumevanje motnje je precej zahtevno. Anksioznost je včasih povezana z določenim vzrokom, včasih pa tudi ne. Veliko ljudi se niti ne spomni kdaj se je začela. Skoraj vsako anksiozno motnjo lahko razumemo kot soupadanje posameznikove dispozicije s sprožilnim dejavnikom. Anksioznost vključuje tudi biokemične spremembe v možganih, ki pa so sekundarne, kot posledica genetskih vzrokov, življenjskih dogodkov…

Prepoznavanje anksioznosti je zahtevno, saj bi lahko pogosto znake anksioznosti povezali z eno ali večimi telesnimi boleznimi. Znaki so sledeči: razbijanje srca, bolečine v prsih, kratka sapa, cmok v grlu, vrtoglavica, omotica, motnje ravnotežja, bolečine v trebuhu, slabost, bolečine v medenici ali  v genitalijih, siljenje na vodo, težave v spolnosti, bolečine v mišicah, tremor, potenje, utrujenost, glavobol, občutek na koži kot žarenje, zbadanje, ipd.

Pogosto se posamezniki, ki trpijo za anksioznostjo odpravijo k osebnemu zdravniku, saj so prepričani, da so telesni znaki simptomi telesne bolezni. Zato je v prvi vrsti pomembno, da izločimo možnost telesne bolezni. Veliko oseb je tudi prepričanih, da bodo zdravila dovolj. Žal je farmakoterapija učinkovita le na kratek rok. Po prvem letu prenehanja jemanja medikamentozne terapije so se pri 60-80% posameznikih ponovno pojavili simptomi, zato je pomembna sočasna vključitev v psihoterapevtski proces, ki omogoča posamezniku podporo in pomoč pri prepoznavanju znakov, učenje strategij za soočanje z anksioznostjo in prepoznavanje globljih vzrokov za nastanek le-te. Pri tem je pomembna tudi redna fizična aktivnost, sproščanje telesa z različnimi sprostitvenimi tehnikami, dihanjem, meditacijo, čuječnostjo, ipd.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja