Izgorelost

IZGORELOSTIzraz izgorelost je bil sprva vezan predvsem na obremenitve v delovnem okolju, danes pa se pojavlja v vseh segmentih posameznikovega življenja in pomeni pretirano daljše samoizčrpavanje, ki privede do psihološkega zloma.

Izgorelost je proces, ki se razvija več let in se odraža na vseh nivojih posameznikovega delovanja:

  • telesni: bolečine v telesu, glavoboli, motnje spanja, težave na področju spolnosti, povišan krvni tlak, motnje prebavnega trakta, utrujenost, ki ne mine po počitku, pomanjkanje energije, porušeno delovanje imunskega sistema, upad ali prekomerno povečanje teže;
  • čustveni: tesnoba, panični napadi, pobitost, žalost, krivda, razdražljivost, napadi besa, otopelost, občutki brezsmiselnosti, pomanjkanje zadovoljstva, izguba smisla za humor;
  • kognitivni: motnje koncentracije in posledično motnje kratkoročnega spomina, upad motivacije za delo, nezmožnost odločanja, zmanjšana iniciativnost, zmanjšana zmožnost načrtovanja, trganje miselnega toka;
  • vedenjski: pasivnost, napadi joka, potreba po umiku iz delovnega ali življenjskega okolja, upad delovnih sposobnosti, odpor do dela, umik iz socialnega okolja, odtujevanje od bližnjih ljudi in sodelavcev, samomorilne misli, zloraba alkohola, anksiolitikov in drugih substanc.

Vedno bolj so kot glavni vzrok za izgorelost v ospredje postavljene določene osebnostne lastnosti posameznika, kot so visoka stopnja storilnosti, perfekcionizem, pretirana prilagodljivost, pretirana odgovornost, pretirana samokritika in visoke zahteve do sebe, ipd. Le-te se lahko potencirajo ob neugodnih življenjskih okoliščinah in vodijo v izgorevanje. Iz tega razloga je psihoterapija oblika primerne pomoči, ki omogoča prepoznavanje vzrokov za izgorelost ter spreminja odnos do sebe in sebe z okoljem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja