Travma

traumaTravma je čustveno intenziven dogodek, ki presega naše sposobnosti spoprijemanja z njim. Ob dogodku občutimo ogrožajoča se čustva strahu, nemoči, groze in izgube kontrole. Občutek varnosti je porušen. Čustva so tako zelo intenzivna in preplavljajoča, da jih ne zmoremo predelati, zato jih iz potrebe po preživetju, potisnemo v podzavest in zamrznemo v določenih delih možganov, z vsem kar smo takrat doživeli. To nam sicer omogoča nadaljevanje življenja, vendar pa nezavedno vpliva na celotno naše delovanje in se lahko izraža preko različnih telesnih in psihičnih simptomov. Le-ti se lahko pojavijo takoj ali pa leta po dogodku. Nepredelana travma vpliva na naše zdravje, odnos do sebe, na medosebne odnose, poklicno uspešnost, sposobnost razvoja lastnih potencialov in na splošno kvaliteto življenja.

Travmo lahko doživimo kot:

  • Akutno travmo: neposredno doživimo zlorabo, zanemarjanje, nasilje, vojno, telesni napad, naravno katastrofo, prometno nesrečo, nenadno izgubo, zdravstveni poseg, soočanje z diagnozo življenjsko nevarne bolezni.
  • Travmatizirani smo lahko kot opazovalci nasilnih dejanj, smrti ali težkih poškodb druge osebe, na primer brat nemočno opazuje kako oče pretepa starejšega brata.
  • Sekundarno travmatizacijo: v kolikor oseba po dogodku ostane sama s svojim doživljanjem, torej nima čustvene podpore, kjer bi dogodek lahko predelala in ga vključila v življenje, se zgodi sekundarna travmatizacija.
  • Kumulativna travma je posledica številnih mikro in mini travmatičnih dogodkih, ki se kot kapljice nabirajo in vplivajo na posameznikovo doživljanje sebe. Posameznikom z izkušnjo kumulativne travme je skupno, da izgubijo zaupanje vase, v druge in v življenje, zakoreninjen je občutek sramu in neustreznosti, prevzemajo preveliko odgovornost za druge, so intenzivno pozorni na znake zavrnitve, izogibajo se intimnosti, prisotni so občutki nezadovoljstva, praznine, izolacije in osamljenosti.
  • Transgeneracijska travma je nepredelana družinska travma, ki je posledica hudega  trpljenja v preteklosti (vojne, naravne katastrofe, lakota…). Vpliva na delovanje celotnega našega telesa in možganov. Najnovejše raziskave kažejo, da se kemične spremembe, ki so posledice nepredelane travme prenašajo preko DNK zapisa, ki je nosilec genetskih informacij o posamezniku in ne le nezavedno preko vzgoje. Prenaša se skozi več generacij in se različno izraža skozi naša življenja (bodimo pozorni na bolezni, težave, ponavljajoče vzorce vedenja, ki se pojavljajo v širši družini, lahko samo v ženskem ali moškem delu družine).

Posledice nepredelane travme

Posledice so odvisne od vrste, intenzitete in trajanja dogodka, lastnosti osebe, ki je doživela ali je bila priča dogodku, čustvene podpore, ki jo je ta oseba imela ob dogodku ter odprtosti družbe za dejanje in omogočanje podpore posamezniku preko različnih programov.

  • Podoživljanje travmatskega doživetja: intenzivni, vsiljivi spomini in slike, sanje, nočne more, kompulzivno izpostavljanje situacijam, ki spominjajo na travmatski dogodek, intenzivne čustvene in telesne reakcije, ki spominjajo na dogodek;
  • Izogibanje vsega, kar spominja na dogodek: mislim, čustvom, telesnim senzacijam, krajem, situacijam, zmanjšan interes za običajne aktivnosti, opuščanje dejavnosti, vlog;
  • Spremembe delovanja centralnega živčnega sistema: pretirana previdnost-ves čas na preži, mišična napetost, motnje spanja, motnje koncentracije, šibkost, izčrpanost, zmanjšana kontrola impulzov, ki se izraža z razdražljivostjo in izbruhi jeze;
  • Spremembe v čustvovanju: velika čustvena nihanja, preplavljanje čustev, občutki tesnobe, strahu, negotovosti, panike, čustvena otopelost, občutki osamljenosti in izgubljenosti. Težave pri zaznavanju telesnih senzacij, čustev, potreb pri sebi in drugih in s tem nezmožnost nezadovoljevanja le-teh.

Zdravljenje

Zdravljenje travme poteka postopoma, v ritmu, ki ga posameznik zmore in glede na njegove trenutne zmožnosti. V varnem in spoštljivem terapevtskem odnosu se soočimo z nam bolečo travmatsko izkušnjo in z vsem kar smo globoko zakopali, da nebi več čutili.  Ob tem spoznamo globine posledic travme:  kako je travma vplivala na naše telesno zdravje, doživljanje sebe, naša prepričanja o sebi, kaj vse smo naredili iz zvestobe do dogodka-ov, kako je le-ta vplivala na naše odločitve.

Zdravljenje prinaša večjo notranjo povezanost in učenje skrbi zase in za svoje potrebe, vzpostavitev zaupanja vase, v sočloveka, v svoje sposobnosti, občutek lastne vrednosti in notranje varnosti.Ob predelavi dogodka, le-ta postane del našega življenja in nas več ne moti. Z osvoboditvijo globoko zakopanih občutkov, telesnih senzacij, sprostimo tudi energijo, ki nam omogoča kreativnost in razvoj lastnih potencialov.

Proces zdravljenja potrebuje svoj čas ter zahteva od nas veliko potrpežljivosti in ljubezni do sebe, vendar je vreden za naše nadaljnje  življenje.

Več o travmi in zdravljenju travme v razdelku Publikacije.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja